Pjesme

Ivan Mažuranić (1814-1891) je eden najpomembnejših hrvaških pisateljev 19. stoletja. Bil je pesnik, jezikoslovec, politik in velik reformator. Od 1873 do 1880 je bil hrvaški ban, prvi skupni ban. Kot pisatelj je znan po zgodovinskem epu Smrt Smailage Čengića iz leta 1846, ki velja za najpomembnejše delo hrvaškega narodnega preporoda in vrhunec hrvaške književnosti 19. stoletja. Ep dramaturško učinkovito opisuje sodobno dogajanje v sosednji Črni gori, smrt hercegovskega tirana Smailage. Mažuranić pripoveduje univerzalno zgodbo o minljivosti sile, pravičnosti, svobodi in zmagi dobrega nad tiranijo. Delo je doživelo več kot 150 izdaj in je bilo prevedeno v več tujih jezikov. Mažuranić je izdal le 35 izvirnih pesmi z nekaj prevodi. V rokopisni dediščini se je ohranilo samo nekaj pesmi, ki pa jih ni objavil. Pri nekaterih pesmih so razlogi za neobjavo tudi politični (epigrami, ki se nanašajo na sodobnike). Kot nasprotnik prioritete enega narečja je poleg takrat nastajajočega knjižnega jezika uporabljal tudi jezik svojega rodnega kraja (hrvaškega primorja). Pesmi, objavljene za čas njegovega življenja »so bile všeč takratnemu občinstvu in so mu prinesle pesniško slavo, že davno pred Čengićevo dobo«. (Milorad Živaničević).