Pjesme - Jarne bogati

Fran Krsto Frankopan (1643-1671), hrvaški velikaš, zarotnik proti dunajskemu dvoru, usmrčen skupaj s Petrom Zrinskim, je bil tudi nadarjen pesnik. Njegova rokopisna literarna dela sta konec 19. stoletja odkrila I. Kostrenčić in F. Rački v Državnem arhivu na Dunaju. Za Frankopanovo najpomembnejše literarno delo velja zbirka predvsem ljubezensko refleksivnih pesmi, naslovljenih Gartlic za čas kratiti. Njegov pesniški opus obsega tudi nedokončano satirično pesem Trumbita sudnjega dneva, zbirko ugank Zganke za vrime skratiti, zbirko modrih izrekov Sentencije vsakojaške, zbirko ljudskih pesmi Dijačke junačke, sestavljenih v epskem desetercu. Nekatere pesmi, za katere vemo, da so izvirno frankopanske (Zornica nasladna, Srićno u ljubavi prigodjenje, Vzimanje dobre moći), vsebujejo izrazito odkrite erotične motive in opevajo celo izpolnjeno ljubezen, kar je neobičajno za renesančni in baročni petrarkizem.  Frankopan je v dunajskem novomeškem zaporu tik pred usmrtitvijo začel prevajati Molièrovo komedijo Georges Dandin (izšla leta 1669), ai mu je uspelo dokončati le prve tri prizore prvega dejanja. Pisal je v jugovzhodnem slovenskem narečju, jeziku okolice Brežic, kjer se je največ zadrževal. Slovenski jezik in kajkavsko narečje hrvaškega jezika sta si bila takrat bližja kot danes, zato je frankopanska slovenščina verjetno le narečje hrvaškega jezika ali obratno. Slovenci imamo ta fragment za začetek svoje komediografije, nekateri naši literarni zgodovinarji pa za hrvaškega. To je prvi vpliv Molièra na nas, in to v času, ko je veliki francoski komediograf še živel (umrl je dve leti po Frankopanovi usmrtitvi, leta 1673).