Plandovanja

Dubrovniški baročni pesnik Dživo (Ivan) Bunić Vučić (1591 ali 1592-1658) je avtor enega najdragocenejših petrarkovih kanonov v hrvaški književnosti: zbirke lirskih, večinoma ljubezenskih pesmi Plandovanje. Zbirko sestavlja petinsedemdeset ljubezenskih, osemnajst duhovnih, osem nadgrobnih pesmi ter pet pastirskih pogovorov, trije psalmi, en hvalni spev Dubrovniku in en hvalni spev Gundulićevi Ariadni. V celoti je bila zbirka natisnjena šele leta 1971. Začetki Bunićevega ljubezenska pesnjenja, ki prevladuje v Plandovanju, je raznolika in vključuje svetopisemsko, anakreontično, petrarkovsko, postpetrarkovsko in marinistično tradicijo, Bunić pa s svojimi duhovnimi in nagrobnimi pesmimi ter hvalnicami sledi lokalni žanrski tradiciji (Nalješković, Vetranović, Gundulić ...) Pri Buniću je pogosto najti parafraze svojih predhodnikov, nemalokrat z ironičnim pridihom. Tradicionalno uveljavljeni motivi so pri njem postavljeni v nenavadna razmerja, ki običajno pridejo do izraza pri poudarjanju bistvenega.