Poezije

Pesnica Marceline Desbordes-Valmore je v zgodnji romantiki našla melodičen, živ pesniški jezik, ki sta ga kasneje občudovala Paul Verlaine in Arthur Rimbaud; njeno toplo in iskreno opisovanje otroštva ter iskanje izgubljenega raja v rojstnih krajih je navdihovalo tudi Marcela Prousta. Pesnica se zaveda kompleksnosti položaja, v katerem se je v svojem času in prostoru znašla kot ženska, ki piše. Vzpostavlja nekakšno zaupno intimnost med ženskami ter vztraja v napetosti med pisati in biti ženska, nositi vse koncepte in vloge, ki so ji namenjene, in jih obenem tudi obrniti.