Na začetku so nevihta in strela in smrt Domèneca, kmeta pesnika. In tukaj je Dolceta, ki ne more ustaviti smeha, ko pripoveduje zgodbe o štirih ženskah, ki so jih obesili zaradi čarovništva. In Sió, ki sama vzgaja dva otroka na domačiji Koljekrava, visoko v pirenejskem hribovju. In črne trobente, gobe, ki s svojimi črnimi in vabljivimi klobuki naznanjajo večnost kroga življenja in smrti.
V romanu Pojem in gora pleše spregovorijo ženske in moški, duhovi, prikazni in rusalke, gobe, psi in srnjaki, živi in mrtvi, ki naseljujejo pirenejsko pokrajino med krajema Camprodon in Prats de Molló. Ta visokogorski in obmejni prostor, onkraj mitskosti in realnosti, ohranja spomin na stoletja boja za preživetje, na preganjanja, ki so bila plod nevednosti ali fanatizma, na bratomorne vojne, obenem pa uteleša neizmerno moč in lepoto narave. Plodna zemlja za domišljijo, željo po pripovedovanju zgodb, ki se raztezajo preko različnih časov in načinov bivanja. Prostor, kjer je morda mogoče začeti znova in kjer je morda mogoča odrešitev.
Katalonska pesnica in pisateljica Irene Solà je za roman Pojem in gora pleše, ki je preveden že v več kot dvajset jezikov, leta 2019 prejela več nagrad, Premi Llibres Anagrama de Novel·la, nagrado Núvol in nagrado Cálamo (za špansko izdajo knjige), leta 2020 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost.