Poletje v gostilni

Zgodbo romana Poletje v gostilni pripoveduje Nastja, nadobudna študentka slovenščine in sociologije, ki se, presenečena nad realnostjo – med poletnimi počitnicami ji ne uspe najti službe v svoji stroki –, nerada zaposli v srbski gostilni na obrobju Ljubljane. Tam se znajde v središču vsega, kar jo na tem svetu moti: od narobe izpisanih imen vin na meniju do mehkih ć-jev in trdih l-jev v govoru zaposlenih, še najbolj pa dejstva, da se je, intelektualka z arzenalom latinskih rekov na jeziku, znašla v situaciji, kjer takšni atributi ne zaležejo prav dosti. Da je mera polna, si mora priznati, da se je, vsem svojim načelom navkljub, zagledala v enega od natakarjev. Poletje v gostilni je roman o odraščanju, o izkušnjah, ki zamajejo naše predstave o svetu, o trenutkih spoznanja, da z razdalje sodimo stvari precej drugače kot od blizu. Ali kot Nastja ugotovi sama:  Vse skupaj je navadno sranje. Kup stereotipov, okoli katerih je lahko biti pameten, dokler se sam ne ujameš v njihove zanke. Lara Paukovič (1993) se je po klasični gimnaziji Poljane vpisala na študij primerjalne književnosti in anglistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2015 je diplomirala z nalogo Vermeer v romanesknem ciklu Marcela Prousta Iskanje izgubljenega časa, trenutno pa zaključuje magistrski študij. Piše kritike, kratke zgodbe in članke za različne slovenske literarne portale in revije, organizira literarne dogodke in je literarna urednica spletne kulturne platforme Koridor – križišča umetnosti. Poletje v gostilni je njen romaneskni prvenec. "Prebrala sem kar nekaj slovenskih knjig, ki tematizirajo odnos med domačinom in priseljencem iz držav nekdanje Jugoslavije, a je večina napisana z vidika priseljenca, ne nekega »klenega Slovenca«, ki na čefurje gleda zviška. Mene je zanimala prav ta druga perspektiva, zlasti v povezavi s srbsko gostilno – srbska hrana je namreč vendarle nekaj, s čimer Slovenci nimajo težav, z veseljem bodo šli na čevape v gostilno, ki jo vodi Srb." (Lara Paukovič, iz intervjuja v Jani)