Popotovanje z oslico čez Sevene

Popotovanje z oslico čez Sevene je eno prvih objavljenih del škotskega pisatelja, pesnika, potopisca in esejista Roberta Louisa Stevensona, najbolj znanega po knjigi Otok zakladov. Giblje se med leposlovnim in stvarnim besedilom ter je, po merilih angleškega časopisa Guardian, še vedno na vrhu najboljših neleposlovnih knjig vseh časov. V marsikaterem pogledu je ta pripoved o potovanju in pripravah nanj postala zgled za mnoge kasnejše potopisce. Tik preden se je Stevenson podal na svoj dvanajstdnevni pohod z oslico čez Sevene, med katerim je prepešačil približno dvesto kilometrov, se je njegova ljubimka vrnila v Ameriko k svojemu možu. Tako se je Stevenson znašel na razpotju življenja: naj ostane v Evropi in si gradi pisateljsko kariero ali naj sledi ljubimki? Četudi Stevenson v tej knjigi ljubljene osebe nikjer ne omeni, je dilemo, s katero se je soočal, čutiti v podtonih teksta; avtor večkrat uvede krajše refleksije o ljubezni. Iskrivo ter doživeto opisano potepanje čez francosko hribovje z vsemi popotnimi pripetljaji in opažanji vred, od tega, kako se narava spremeni ponoči, do tega, da smisel potovanja ni toliko v tem, da bi človek nekam prišel, ampak bolj v tem, da sploh gre na pot, je Stevensonu služilo tudi kot prostor in čas za premislek, s katerim se je lahko osvobodil pritiskov domačega okolja ter sprejel odločitve o svojem nadaljnem življenju. Obenem pa je to potovanje izkoristil tudi za pridobivanje snovi za novo knjižno delo. Vse to še zdaleč ni bilo zaman: Popotovanje z oslico čez Sevene je v svoji neposredni aktualnosti preživelo vse do današnjih dni, njegova takratna pot pa je že pred časom prerasla v dobro obiskano pohodniško pot.