Postmodernizem v slovenskem in srbskem romanu

»Post-modernizacija slovenskega in srbskega romana« je študija, objavljena na podlagi doktorske disertacije z naslovom »Primerjalna literarna zgodovina slovenskega in srbskega romana med letoma 1980 in 1995«. Gre za literarnozgodovinsko komparacijo dveh sorodnih, a vendar v marsičem različnih romanopisij, literarnih praks, ki so se razvijale od obdobja po drugi svetovni vojni do začetkov 21. stoletja. Ob vzporejanju in prepletanju dveh nacionalnih (in tudi drugih svetovnih) literarnoteoretičnih pristopov in kritični analizi izbranih romanov (A. Blatnik, Plamenice in solze; M. Pavić, Hazarski besednjak; T. Perčič, Izganjalec hudiča; S. Basara, Fama o biciklistih; D. Rupel, Povabljeni, pozabljeni; D. Albahari, Snežni človek) študija prikaže razvoj slovenskega in srbskega romana na ozadju družbeno-politično izredno dinamičnega obdobja skupne države Jugoslavije, njenega obstajanja in neprijateljskega razpada. Roman kot nenehno razvijajoča se literarna vrsta razvija poseben notranji odnos s časom in družbo, v kateri nastaja, zato je ena od pomembnejših tem te študije prav paradoksalnost odnosa med romanom in zgodovino. Osrednja pozornost je namenjena literarnemu postmodernizmu in načinom njegove manifestacije v slovenskem in srbskem romanopisju.