Potem za zdaj že kdaj

V triintrideset triad je Bojan Sedmak zajel dosedanji opus tega, kar ni čista literatura, kar se je nabiralo v desetletjih in ne le preživelo, ampak še zmeraj deluje presenetljivo aktualno in nekonvencionalno. Ustvarjalni vsejed, polivalentnež s presežkom talentov, je izbral vse mogoče – od prvih presenetljivo zrelih gimnazijskih spisov, tehtnih esejev, sijajnih intervjujev, polnokrvnih dnevnikov, široko poznavalskih kritik, duhovitih pisem s tinto, spremnih besed na zavihkih, radijskih oddaj, pozdravov, poročil, ocen, lestvic, sonetov, seznamov, tudi literarno-glasbenih nastopov, pisem bralcev, besedil za glasbo, scenarijev prireditev, performansov, vabil, haikujev ... Takole razvrščeni po izboru avtorja imajo teksti težo kredibilnega dokumenta, pa tudi iskreno-iskrive intimne izpovedi in jasne ideološke opredeljenosti. Razkrivajo duhovitega, sistematičnega kronista, premišljevalca, kritika, medijskega mačka in javnega delavca, saj v njih lahko sledimo razgledanemu, vitalističnemu avtobiografskemu opazovalcu sveta in sebe v njem. Vsem žanrom in legam njegovega pisanja pa je skupna strast in tudi neka temeljna spoštljivost do vseh in vsega. Zato je to, kar podpisuje, izrazito samosvoje avtorsko delo brez popusta do sebe in okolja. (Melita Forstnerič - Hajnšek)