Potujoče gledališče

Potujoče gledališče (2020) je po mnenju kritikov eden najboljših hrvaških romanov, objavljenih v 21. stoletju, in pravi »nacionalni roman«. V obsežni in večplastni družinski sagi so namreč življenja avtorjevih prednikov po očetovi in materini strani usodno prepletena z dogajanjem v hrvaški in širši evropski zgodovini 20. stoletja. V »zgodbi« vsakega junaka so znamenja časa, v katerem je živel, v njegovih potomcih pa znamenja tega, kako ga je (pre)živel. »Potujoče gledališče« je metafora za potovanje skozi prostor in čas ter za zgodovinski oder, na katerem se ne menjavajo samo države, družbene ureditve in ideologije, ampak tudi objemi ljubezni in smrti. Kroniki, katere podlaga so dokumenti in predmeti iz družinske zakladnice ter do podrobnosti razgaljen družinski spomin, ob vsem življenjskem realizmu ne manjka romantičnih, nostalgičnih in duhovitih epizod, živahnih dialogov, filozofskih premislekov in piščevih ironičnih komentarjev. Ker to ni samo roman o prej, ampak tudi o zdaj, je hkrati avtobiografija pisatelja, ki zna do sebe biti neprizanesljiv.