Pravzaprav krasno

»Zdi se mi, da se pri ločitvi vsi sprašujejo, kako ti je uspelo vse pokvariti in kaj je bilo na tebi tako neznosnega. Če ti mož umre, se jim vsaj smiliš,« zapiše v knjigi. Maggie je stara 28 let in po 608 dneh zakona se ločuje. Nima denarja, ni zadovoljna s službo in prijatelji so se je začeli izogibati, ampak ona se ima dobro – pravzaprav krasno. Prvič v svojem odraslem življenju je samska in to namerava izkoristiti. Brez slabe vesti jé v postelji, odkriva nove dimenzije spolnosti, preizkuša nove konjičke, se poglablja v družbena omrežja in spoznava, katere lastnosti so samo njene in katere je pridobila v dvoje. Na vse mogoče načine skuša pozabiti, da je osamljena, prizadeta in izgubljena, a vsakič znova se znajde na dnu. Toda ločitev ima poleg bridke tudi smešno plat in pri Maggie jo srečamo na vsakem koraku, saj mora, kljub temu da se ji je podrl svet, priznati, da se za druge ni ustavil. Duhovita knjiga, spisana tako, da lačno požiraš stavek za stavkom, je krasna satira o milenijskih strahovih, obsedenostih in slabih odločitvah, hkrati pa odličen prikaz prebolevanja izgube, naj bo to razmerje, služba, prijateljstvo ali smrt. Žalovanje pač terja čas in človek mora iti skozi umazano brezno iskanja, preden najde novo, svetlo pot.