Vladimir Nazor je avtor več zbirk novel, ki tematsko segajo od alegorij, fantastike in pravljice do kasnejših realističnih novel mestnega življenja. Zbirka Zgodbe z otoka, iz mesta in z gore (Priče s ostrva, iz grada i sa planine) (1927) vsebuje avtobiografske zgodbe, ki imajo za predmet avtorjeve spomine iz otroštva in mladosti. Antologijska novela Voda, v kateri avtor pripoveduje nenavaden dogodek iz otroštva na otoku Braču, je edinstvena med Nazorjevimi zgodbami po tem, da uporablja lokalizme in braško čakavščino.
Vladimir Nazor (1876-1949), pisatelj, prevajalec, politik – predsednik ZAVNOH-a in prvi predsednik Sabora povojne Hrvaške – po rodu z otoka Brača, avtor izjemno velikega števila pesniških in proznih del za otroke in odrasle, vključno z alegorično zgodbo Veli Jože, pravljico Beli jelen, njegove avtobiografske zgodbe, nato intimno poezijo in narodne mitološko-legendarne pesmi in napevi (Hrvatski kralji, Medvjed Brundo, Utva zlatokrila), izstopajo pa tudi potopisni in dnevniški zapiski, predvsem tisti iz časa druge svetovne vojne.