Pripovedna proza Jožeta Kerenčiča je bila zaradi ideoloških vzgibov in njegovega političnega predvojnega delovanja skozi desetletja skorajda neraziskana, po osamosvojitvi Slovenije pa v večji meri prezrta. Ker je obravnavani avtor eden izmed manj vidnih predstavnikov socialnega realizma, se je njegovim proznim delom posvetilo bore malo literarnih zgodovinarjev. Jože Kerenčič je v obdobju med vojnama bil izjemno aktiven klicatelj revolucije in vstajniški govornik v vzhodnoštajerskem prostoru.
Laura Mohorko je pisatelja Jožeta Kerenčiča, ki je v svojih novelah prepričljivo ubesedil težko življenje človeka na obrobju Slovenskih goric in svoj pogled mestoma vsaj za hipec usmeril tudi v lepoto s soncem obsijanih valovitih gričev domače pokrajine, prepričljivo umestila v slovensko književnost socialnega realizma in na literarni zemljevid vzhodnoštajerskih besednih umetnikov, v družbo Stanka Vraza, Božidarja Flegeriča, Milene Mohorič, Antona Ingoliča, Ivana Potrča in drugih. - Red. prof. dr. Jožica Čeh Steger
Lauri Mohorko se v imenu Zgodovinskega društva Ormož in še posebej v imenu njegovih rojakov Kogovčanov iskreno zahvaljujem za pogum in za dejstvo, da se je lotila strokovne obdelave Kerenčičevega pisateljskega opusa. Tudi s pomočjo njenega prispevka bomo mogoče spoznali, kakšnega neizživetega pisatelja, umetniškega ustvarjalca in znanstvenega delavca smo Slovenci s Kerenčičem izgubili. - Tonček Luskovič