Jegor Gajdar v svoj knjigi Propad imperija opisuje dogodke in razmere v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze s političnega, ekonomskega in zgodovinskega vidika, zavedajoč se dejstva,da se v današnji Rusiji povečuje nostalgija po sovjetski dobi, ko je bila Sovjetska zveza pomembna sila z mednarodnim ugledom, in da se za njen razpad krivi zunanje sovražnike in nespametne spremembe v njeni politiki, ki naj bi vodile do »največje geopolitične katastrofe v 20. stoletju«.
V esejističnemdelu Propad imperija Gajdar jasno prikazuje, zakaj so take teorije zavajajoče in nevarne, predvsem pa škodljive za prihodnost države. Njegov namen je dokazati, da je bil sovjetski ekonomski in politični sistem ali imperij, kot ga sam imenuje, nestabilen sam po sebi in da je bilo le vprašanje časa, kdaj in kako se bo sesul. Predlaga, naj se Rusi raje zazrejo v prihodnost, kot da se nenehno zazirajo v preteklost, saj se boji, da Rusija ponavlja svoje tragične napake, vključno z neenakomernih ekonomskim razvojem. Sovjetski primer Gajdar uporabi kot vzorec za razumevanje življenjskega cikla imperijev, ki so seznašli na napačnem koncu zgodovine v 20. stoletju (konec dinastij Habsburžanov, Otomanov, Romanovih po 1. svetovni vojni, razpadanje evropskih čezmorskih imperijev po koncu 2. svetovne vojne ter nazadnje razpad Sovjetske zveze v devetdesetih letih 20. stoletja). Vsi ti procesi za Gajdarja niso naključje, temveč logična komponenta v procesu globalnih sprememb, ki jih sam imenuje s skupnim imenom »moderna ekonomska rast«.