Pšenično zrno

Ngũgĩ wa Thiong'o (1938) je eden od velikanov svetovne književnosti 20. in 21. stoletja. Pisatelj v globalni angleščini in, pionirsko, v svoji domači gikujščini, aktivist, predavatelj in prodoren mislec dekolonizacije, jezikovnih politik in političnosti jezika ter postkolonialnosti in svetovne književnosti. Dogajanje v romanu Pšenično zrno (1967) se zgošča okrog trenutka formalne osamosvojitve Kenije. Ta predstavlja osiščno točko, iz katere se avtor zazira v preteklost in obenem razmišlja o prihodnosti, pri čemer na izviren, presenetljiv in prepričljiv način spaja prizemljenost socialnega realizma z mrežo bibličnih referenc in reminiscenc ter simboliko, povzeto iz gikujskega izročila. Vas Thabai, kamor je postavljeno dogajanje, je kot mikrokozmos družbe v procesu burnih sprememb, ki se trudi osmisliti svoj pretekli boj in žrtve za boljši jutri v trenutku, ko se ta sanjani jutri sprevrže v stvaren in negotov danes, v katerem se kažejo tako obeti kot tudi že razpoke v njih. Roman prek osebnih zgodb vaščank in vaščanov prevprašuje procese revolucionarnega odpora in vzpostavljanja nove politične realnosti, percepcijo in realnost žrtvovanja in junaštva, zapletena razmerja med zvestobo in izdajstvom, zavezanostjo ljubljeni osebi, zavezanostjo družini in zavezanostjo širši skupnosti, pa tudi kazen, maščevanje in odpuščanje.