Po prvencu Pogled u Bosnu Matije Mažuranića so Nemčićevi Putositnice, delo z nenavadnim in inovativnim naslovom, eden najbolj cenjenih potopisov tistega časa. Po drugem razočaranju v ljubezni in zavrnitvi poročne ponudbe se je Nemčić februarja 1843 odpravil na potovanje po Italiji, preko Reke in Trsta do Benetk, in se kmalu, že aprila, vrnil preko Ljubljane, Gradca in Dunaja. Leta 1845 izda svoj potopis, ki vzbuja navdušenje in je za skromne razmere tistega časa prava uspešnica. Leta ponovno potuje, tokrat v drugi smeri, skozi Slavonijo, Srijem, Srbijo do Donave in današnje Romunije. Zaradi nenadne bolezni in smrti je drugi del potopisa ostal le v nelektoriranih zapiskih. Za tisk jih je pripravil in izdal leta 1852 njegov prijatelj Mirko Bogović. Nemčić piše v slogu, ki bi mu danes rekli novinarski ali feljtonistični; delo je prepleteno s humorjem in duhovitimi opažanji o vsakdanjem življenju, običajnih ljudeh, zaradi česar je zanimivo še danes.
Antun Nemčić (1813-1849), eden izmed akterjev narodnega prebujenja, pesnik, dramatik in potopisec, je avtor znamenitih Putositnic (1845-1852), poleg Pogleda u Bosnu Matije Mažuranića, najslavnejšega renesančnega potopisa, napisanih v najljubši prozni zvrsti hrvaških romantikov.
