Po esejski zbirki Eksofonija, izdani leta 2024, bomo japonsko pisateljico Yoko Tawada prvič spoznavali tudi v prozi. Roman Razkropljeni po zemlji (Chikyū ni chiribamerarete, 2018), katerega angleški prevod je bil finalist ameriške nacionalne knjižne nagrade za prevodno književnost leta 2022, je stkan iz prvoosebne pripovedi različnih protagonistov – popotnih figur, tujcev in outsiderjev, ujetih v vmesnostih. Med njimi izstopa Japonka Hiruko, ki po spletu družbeno-ekoloških katastrof »izkoreninjena« obtiči v Evropi. S tovariši z vseh vetrov, ki jih spozna med iskanjem rojaka, s katerim bi lahko znova spregovorila v materinščini, se odpravi na jezikovno odisejado.
Roman poleg migrantstva osvetljuje še druge pereče teme sodobnega življenja, kot so naravne nesreče, problematike jezika, narodnosti, spola in identitete na splošno, pri čemer bralca nagovarja, naj se odpove okorelim pojmovanjem »čistosti«, »izjemnosti« in podobnih kulturnih esencializmov, Hirukino »brodolomstvo« pa prikaže kot povod za ustvarjalnost in nove začetke. Roman je prvi del trilogije, katere preostala dela sta izšla leta 2020 (Hoshi ni honomekasarete, Uzrti v zvezdah) oziroma 2022 (Taiyō shotō, Otočje sonca).