Rutino krilo

Rim, 1926. Remo je bil star komaj dvanajst let, ko ga je mati pustila pred vhodom v papeško semenišče, nedaleč od bazilike svetega Janeza v Lateranu. Ker je ostala vdova s štirimi otroki, ki jih je bilo treba prehraniti, ni imela druge izbire, kot da ga je zaupala Cerkvi. Leta 1943 je v mestu, ki so ga okupirali Nemci, druga mati za vedno spremenila Removo življenje. To je bilo srečanje, ki je pretreslo vsa njegova prepričanja. Paolo Rodari s spretno in nežno roko vodi bralca, da si zastavi ključno vprašanje: ali obstaja ljubezen, ki ne zahteva žrtvovanja?