Samota

Roman Samota je od maja 1904 do aprila 1905 v obliki feljtonov izhajal v najnaprednejši katalonski reviji tistega časa, Joventut. Avtorica Víctor Català je trpela zaradi ostrega ritma oddaj, prepričana, da bo besedilo ostalo nedodelano, a ji je vseeno uspelo napisati prelep roman o Mili, ki se poroči z nesposobnim Matiasom in za njim odide za oskrbnico odročne kapelice Svetega Poncija. Tam spozna modrega pastirja Gaietana in trči ob nasilnega posebneža, ki ga vsi poznajo pod imenom Duša. Predvsem pa v gorskih samotah spozna samo sebe. Roman je bil že nekaj let po izidu preveden v nemščino in italijanščino, danes ga lahko v sodobnih prevodih beremo tudi v številnih drugih jezikih. Za same Katalonce je Samota živi klasik, ki še vedno odpira razpravo o mestu žensk v družbi.