San bogova

Zveni grozno, a vendar je vojna dejansko najboljše, kar se mi je kdaj zgodilo. Ob sončnem zahodu svojega življenja se Helena Dumont spominja sveta, v katerem je živela: otroštva, Evrope finih manirjev in jasnih mej, brezskrbnih poletnih dni na jahti, nato pa leta 1914, velike eksplozije vojne in ljubezni, ki je spremenila vse. Poleg nje in njenega maroškega oskrbnika tam ni več nikogar. Dobrodušni oče in nepopustljiva mati, mladi angleški fotograf, ki je postal njen mož, in njen zlato-rjavi brat, ki je bil zaljubljen vanj, Helenina hči... Vsi, ki so živeli v njenih zgodbah, so zdaj mrtvi, in nič lažjega ni kot govoriti o mrtvih. Toda kako oživiti življenje, za žive? Kot njegov junak, eden najbolj cenjenih sodobnih belgijskih pisateljev, Erwin Mortier v Snov bogov stremi prav k temu. S svojim močnim, liričnim glasom ženske, ki jo je mladost povezala z obdobjem, ko so bogovi spali, Mortier ne le, da prikazuje ganljivo sliko enega najburnejših obdobij človeške zgodovine, temveč nam tudi podarja nepozabno meditacijo o naravi spomina in moči pozabe, o neizbrisljivem pečatu, ki ga na nas pustijo naše družine in naše ljubezni, o vrednosti in lepoti življenja, ki ga živimo.