Sanatorij Pri peščeni uri in drugi spisi

V Sanatoriju Pri peščeni uri (1937) je Bruno Schulz zbral novele, ki so po nastanku zgodnejše od Cimetastih trgovin, s katerimi jih povezujeta pripovedni slog in isti deloma avtobiografski junaki: sin Józef in oče Jakob, služkinja Adela in osebe iz njihove bližine in sorodstva. Oče, trgovec z blagom, vseskozi niha na meji zanosnih, kvazimesijanskih dejanj, spreminja svet in oponaša stvarjenje, obsojen na večno drugotnost, ponesrečenost in spodletelost. Sam je žrtev groteskno ponižujočih metamorfoz: v muho, ščurka, raka ... Sin se vrača v otroštvo, na primer v opisih nastajanja prvih risb v norem, božanskem navdihu. V osrčju Schulzeve bohotne, fantastične lirične proze je mitiziranje resničnosti, vračanje k individualnemu mitu polnosti otroštva, poimenovanemu »genialna doba« ali »mesijevi časi«. Bruno Schulz (1892 – 1942, Drohobych, Ukrajina) je bil poljsko-judovski pisatelj in slikar. Njegovi novelistični zbirki Cimetove prodajalne in Sanatorij pri peščeni uri sodita med temeljna dela poljskega modernizma. Vse življenje do svoje tragične smrti je preživel v domačem mestu Drohobych, kjer je poučeval risanje na gimnaziji.