V pesniški zbirki Šepetanje noči Jane Hartman Krajnc se nežno in preudarno razpira notranji svet ženske, ki s poetično občutljivostjo zre v naravo, čas in človeške odnose. Pesmi razkrivajo zrelost, mir in modrost, hkrati pa hrepenenje po lepoti, bližini in smislu. Avtorica s preprostimi podobami in čistim jezikom ujame minljive trenutke – jutra in večere, letne čase, ljubezen, spomine in tišino – ter jih spremeni v univerzalne slike človeškega bivanja. Narava je v njenih verzih ogledalo duše: drevesa, cvetovi, veter in dež postajajo sopotniki notranjega dialoga. Šepetanje noči je zbirka, ki vabi k ustavitvi, poslušanju in sočutju – k pesniškemu šepetu, v katerem se srečata lepota sveta in toplina srca.
Moja duša – bela ladja, ziblje na valovih semisli lepih in spominov, jadra od sedanjosti. Gubi v sinjih se daljavah, v lepih sanjah se gubi, se ziblje, ziblje na valovih, v zalivu s sidrom obstoji. Veter stvarnosti zaveje, ladji sidro utrga se. Kje daljave so brez meje? V svet realni vrne se.
Jana Hartman Krajnc, rojena 20. 11. 1943 v Mariboru, po maturi na Ekonomski srednji šoli v Mariboru diplomirala na Višji gospodinjski šoli v Grobljah pri Domžalah in postala predmetna učiteljica za gospodinjstvo, diplomirala na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer slovenščina, postala predmetna učiteljica slovenskega jezika in književnosti, učila gospodinjstvo in likovno vzgojo na OŠ Rudolfa Maistra v Šentilju v Slovenskih goricah in v OŠ Pesnica, učila slovenščino na OŠ Janka Padežnika na Studencih v Mariboru, od leta 1997 upokojena, učila v Andragoškem zavodu v Ljudski univerzi Maribor, aktivna v KD Studenci – Maribor.
