Valter Čučkovič v svoji zbirki aforizmov Slepotarnica odpira vrata sveta, kjer svetloba in tema nista nasprotji, temveč sopotnici človekovega notranjega potovanja. Besedila, prežeta z lirično občutljivostjo, spominjajo na drobce, ki se počasi sestavljajo v zgodbo o ranljivosti, izgubi, hrepenenju in iskanju smisla. Avtor skozi intimne prizore, premišljene metafore in nežno plastenje podob raziskuje, kaj se zgodi, ko življenje razpade – in kako se iz teme znova rodi luč. Slepotarnica je zbirka, ki bralca povabi k tišjemu pogledu vase in k odkrivanju svetlobe tam, kjer je najmanj pričakovana.
"Nekoč sem imel ogenj v očeh,danes imam pogorišče, a mi je ševedno toplo pri duši.*Nekam bi postavil bronasti odlitekslepote z vsemi tegobami, ki jospremljajo, pa ni takšnega prostora,zato naj ostane v mojih mislih.*Pogosto razmišljanje o lastni slepotizatemni svetlobo prijetnih platiživljenja."
Valter Čučkovič se je rodil 26. septembra 1959 v Mariboru, kjer tudi živi. Osnovno šolo je obiskoval v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, nadaljnje šolanje pa je nadaljeval na Srednji medicinski šoli v Beogradu. Zaposlen je bil v Športno-rekreacijskem centru Pristan v Mariboru, kjer se je njegova poklicna pot zaključila z redno upokojitvijo. Literarno ustvarja od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Doslej je izdal osem pesniških zbirk in tri zbirke aforizmov, s svojimi besedili pa je zastopan v številnih domačih in tudi v nekaterih tujih literarnih zbornikih.
