Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

Jože Karlovšek je bil na Slovenskem verjetno prvi, ki je v sliki in besedi poskušal zaokroženo predstaviti slovanski »panteon«. Karlovškovo bajeslovje je prva ilustrirana slovenska mitologija, ki je bila napisana že leta 1959, a je ostala neizdana skoraj pol stoletja. Čeprav je bil ljubiteljski raziskovalec, je knjiga še danes aktualna zaradi unikatnih slik slovenskih in slovanskih bajeslovnih likov. Knjiga ima 224 strani, zajema 48 črno-belih slik in 13 barvnih slik bajeslovnih podob. Vse slike so delo Jožeta Karlovška. Knjiga je razdeljena na tri dele:  uredniški komentar, sledi celotna knjiga Jožeta Karlovška (1900-1963) iz leta 1959 skupaj s slikami, h kateri je predgovor napisal etnolog Niko Kuret (1906-1995), prva tri poglavja pa etnolog Ivan Grafenauer (1880-1964), v tretjem delu pa sta dva strokovna komentarja in sicer etnologinje Monike Kropej Telban iz Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU in umetnostnega zgodovinarja Boštjana Kenda. Karlovšek je knjigo razdelil na Staroslovansko prirodno čaščenje, Staroslovansko najvišje bitje, Staroslovanska višja in nižja božanstva. V knjigi je predstavil slovanska božanstva, kot so Dažbog, Perun, Svarog, Svarožič, Radegost, Svetovit, Triglav, Veles, Mokoša, Morana, Jarilo, Kresnik, Vesna, Lada, Dodole, Kurent, Kresnice in še mnoga druga bajeslovna bitja iz slovenske folklore, kot so vile, rojenice, škrati, hišna kača ali povodni mož.