Slovenski antropolog Stane Južnič (1928 - 2013)

Objavljene raziskave, prepletene z življenjskimi izkušnjami vidnega slovenskega politologa in antropologa Staneta Južniča, so predstavljene kot zgled prihodnjim rodovom. Podrobno so opisane njegove mladostne izkušnje ob slovensko-hrvaški meji v Kostelu, ki je bil kot žep slovenskega ozemlja dolga stoletja stisnjen med nemške Kočevarje in Hrvate domala brez neposrednih stikov s slovensko matico. S. Južničev vzpon iz poljedelskega okolja na Parnas jugoslovanske, slovenske in svetovne učenosti se je vsaj sprva napajal iz Južničeve izredne nadarjenosti za tuje jezike. Levičarska usmeritev ga je skozi partizanska in udarniška leta naredila kritičnega do verovanj njegovih prednikov. Jezikovna nadarjenost mu je omogočila začetne diplomatske uspehe v Angliji in Ameriki; pri tem pa je urno spoznal, da mu diplomacija ni pisana na kožo. Njegov preskok iz politike-diplomacije v znanost spada gotovo med najbolj posrečene Južničeve življenjske odločitve, čeravno mu je po svoje botrovala sila razmer. Vzhičenje povojne obnove je kmalu nadomestila trezna presoja znanstvenika, kritična do vseh ideologij in politik, ki se je tako priljubila številnim generacijam Južničevih študentov. Ob izjemni predavateljski nadarjenosti ga je krasilo še nedvomno dejstvo, da si je večino tujine, ki jo je opisoval, tudi osebno ogledal. Preobrat Južničevega življenja je bila preselitev iz velemestnega Beograda v petkrat manjšo Ljubljano; čeprav je bil prehod videti kot beg v provinco, se je med poznejšimi grozodejstvi srbske narodnostne nestrpnosti izkazal za pravilnega. Slovo od Beograda nikakor ni bilo lahko, saj je tam že predaval Novejšo zgodovino in predmet Razvoj civilizacij na Visoki šoli političnih ved; seveda je z beograjskimi znanstveniki uspešno in plodno sodeloval še nadalje.