Smeh na pogrebu

Svet Lidije Štampar je zanjo avtentičen, izviren in edinstven, kar jo seveda loči od mase drugih pisateljev in jo naredi prepoznavno že v prvem verzu. Brez pretiranih olepševanj, samoumevnih, preveč poetičnih podob ter drugih dostopnih in primernih dejanj in trikov pesnikov Lidija spusti te bleščeče delce svojega navdiha. Vključi jih v eno trdno in osupljivo literarno strukturo ali zgradbo, ki je zaradi svoje preprostosti presenetljivo zahtevna in očarljiva. Celo ta preprostost, čeprav le na prvi pogled, je zgolj privid in domnevno gre za zavestno, strokovno vodeno pesniško koketiranje z bralcem, saj se za vsako avtoričino izjavo širi nabor vprašanj in podob, kot v čarobni seansi.- Ivan Rajović