V monografiji Sodobne tržaške pesnice literarna Vilma Purič predstavi razvoj ženskega pesništva v Trstu in pesništva slovenskih avtoric v Italiji v drugi polovici 20. stoletja. Avtorica izhaja iz teze, da pesnice s svojega ženskega obrobja laže ubesedujejo postopek transgresije, s katerim prestopajo prostorske meje, presegajo ustaljene položaje ženske zavesti, prenavljajo žensko in splošno literarno paradigmo, prelamljajo z ustaljenimi družbenimi okviri in zmorejo priklicati iz domišljije utopične vizije prihodnosti. Razvoj ženskega pesništva je razumljen kot prehajanje od zastarelega k modernejšemu, celo preroškemu. Žensko pesništvo ni predstavljeno kot opozicija uveljavljeni kanonizirani literarni praksi, temveč kot umestitev novih, z ženskostjo zaznamovanih pomenov v literarni sistem. Avtorica v uvodnem delu oriše kulturno-zgodovinski kontekst v življenju Slovencev v Italiji in razčleni pojem tržaškosti v sodobni tržaški poeziji. V osrednjem delu monografije avtorica preide k generacijski obravnavi slovenskih pesnic v Italiji, posveti pa se tudi nekaterim italijanskim pesnicam v Trstu ter skuša izrisati vzporednosti.
Vilma Purič je diplomirala iz slovenske književnosti na tržaški Filozofski fakulteti in doktorirala iz slovenistike na Univerzi v Ljubljani. Poučuje slovenščino na DIZ Jožef Stefan v Trstu. Je avtorica romanov Burjin čas, Brez zime in Reka ter knjige esejev Pesniki pod lečo. Objavlja literarne kritike in eseje v revialnem tisku in po radiu.
