Al Pacino, eden najbolj priljubljenih igralcev, ki ga tako kritiki kot gledalci redno uvrščajo na vrh lestvice najboljših, je pri štiriinosemdesetih izdal svojo avtobiografijo Sonny Boy. Gre za knjigo, ki je nastajala več let, v njej pa slavni igralec opiše svojo pot od otroštva pa vse do danes. Pacino, ki je bil devetkrat nominiran za oskarja, devetnajstkrat za zlati globus, štirikrat za tonnyja in trikrat za emmyja, je v svoji karieri ustvaril ogromno odmevnih filmskih in tudi gledaliških vlog. Boter, Brazgotinec in Vonj po ženski so le nekateri izmed filmov, na katere pomislimo, ko zaslišimo njegovo ime.
V knjigi Sonny Boy, ki je dobila naslov po vzdevku, s katerim je slavnega igralca v mladosti prva začela klicati mama, Al Pacino nadvse iskreno in z veliko mero čutnosti spregovori o odraščanju brez očeta ob izjemno ljubeči, a duševno bolni materi, o obiskovanju slovite newyorške srednje šole za scensko umetnost, vlogah, ki jih je študiral, razlikah med življenjem pred in po preboju, pa o slavi in dvakratnem bankrotu, o vseh ženskah, ki jih je ljubil, predvsem pa z vso gorečnostjo piše o popolni predanosti igranju, ki je bilo zanj vedno življenjskega pomena. Ljubile so ga lepe in nadarjene kolegice, ki so bile zanj vedno na drugem mestu – takoj za vlogo, ki jo je trenutno študiral. Avtobiografija, ki vsebuje precej fotografskega gradiva, je nastajala več let, pri njej pa je slavnemu igralcu pomagal novinar Dave Itzkoff.