Srebrne svirale

Dragutin Tadijanović (1905-2007) je eden največjih in najbolj priljubljenih sodobnih hrvaških pesnikov. S pisanjem pesmi intimne in domače tematike z avtobiografskim tonom se ni oklepal nobene aktualne literarne smeri. Tadijanovićeva besedila so neposredna in izvirna; skoraj vse, o čemer govori v svojih pesmih, se je res zgodilo. Ti dogodki so večinoma vsakdanji, pogosto banalni, a jim Tadijanović s preprosto, naravno močjo izraza in sugestije daje neizmerno umetniško vrednost. Lahko bi rekli, da kot »lirični kralj Midas«, kot ga je poimenoval Zvonimir Mrkonjić, vse, česar se dotakne, spremeni v poezijo. Nadaljuje tradicijo svobodnega verza v hrvaški poeziji (Kamova, Krleže, A. B. Šimića), ki ga zaznamujejo odmerjene, izbrane figure in preprosta leksika. Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado, njegove pesmi pa so prevedene v dvajset jezikov. Od leta 1960 naprej je Tadijanović organiziral in izdal svoje izbrane pesmi v dvajsetih nakladah (več kot 200.000 prodanih izvodov) pod naslovom Srebrne svirale. Zbirka je pripravljena po zadnji izdaji, ki je izšla za časa avtorjevega življenja, iz leta 2004.