Stol od trešnjevine

Mesta in spomini, zgodovina in ljudje - vse to je zdaj pred njo, na mizi iz češnjevega lesa. Za Arjeto Filipo niso fotografije, razpršene po mizi njenega babice, le trenutno ujeta spomini, temveč tudi zgodbe - o mestu pod obleganjem, o Istri, o morju njenega otroštva in mladosti, o družinski tragediji in odhodu v začetku devetdesetih let, ki je vse spremenil. Fotografije Pariza, kjer je študirala in začela novo življenje v novem jeziku, tiste, na katerih je Arik, slikar, v katerega se je zaljubila proti lastni volji, in drugi, ki ji bodo nekaj pomenili: modri pticoznanec Mischa Weisband, Hiromi, s katero je soustvarjala Pariz, in Nadežda, s katero je delila ljubezen in bolečino, prijatelji za vedno. Zdaj, v Berlinu, ta miza iz češnjevega lesa, to dragoceno drevo, ki ga je naplavila zgodovina, je križišče, kjer se vse zgodbe srečujejo, da bi zapisale Arjeto, da bi ji razkrile, kdo je. V "Stolu od češnjevega lesa", romanu, za katerega ji je bila podeljena Nagrada Evropske Unije za književnost, Marica Bodrožić močno in prepričljivo pripoveduje o mladi ženski, ki išče oporo v svetu polnem razpok. Če bo Arjeta Filipo res hotela živeti v sedanjosti, se bo morala spopasti s svojo dolgo potlačeno preteklostjo in popačenimi zrcali svojih spominov.