V divjem ritmu našega življenja pogosto nimamo časa, da bi se ustavili, premislili o sebi, o preteklosti, premišljali in si vzeli dovolj časa za počitek. V dnevniških zapisih, zbranih v knjigi "Hči stolarja", se pred nami odpre svet Marine Vujčić - intimen, poln razmišljanj, spominjanj, iskanja časa zase in za svoje bližnje. Kot sama avtorica pravi: "To je moj herbarij. Nabiram svežo misel, jo prilepim na stran, označim datum in zaprem zvezek. Ko ga spet odprem, stara misel ni več živa, a je ohranjena, kot posušena rastlina, iz katere sem nekoč pripravljala čaj."
Knjiga, sestavljena iz treh delov - "Herbarij", "Na Palagruži" in "Vas" - je nastajala skoraj celo desetletje, v katerem se je avtoričino življenje popolnoma spremenilo, medtem ko ostaja ista, a hkrati postaja povsem drugačna. Skozi razmišljanja o knjigah, ki jih bere, naravi, v kateri uživa, zoro, mladičih graha v lastnem vrtu ali izolaciji na oddaljenem otoku "Hči stolarja" prinaša fragmente iz življenja, ki lahko postanejo tudi naši. Namreč, "samo v mislih lahko majhne stvari postanejo velike, in samo v njih se navidezno velike stvari lahko zmanjšajo do nepomembnosti," bo zapisala avtorica, v katere resničnost bomo verjeli tako, kot smo doslej verjeli njeni fikciji.
"Danes razumem, kako lahko hitro, ko imaš priložnost, odstraniš nekatere mestne navade, ki zaposlujejo um. Recimo, v resničnem svetu ima možgane nenehno nalogo, da ve, kje so ključi od stanovanja in avtomobila, kje je denarnica in mobilni telefon, ali je mobilni telefon napolnjen pred odhodom, koliko je ura. Izostanek teh skrbi osvobodi prostor v glavi za misli, ki nimajo nobene zveze z nujnostmi, v katere smo žal že uvedeni."
