Svjetlost iz davnine

Billy Gray je bil moj najboljši prijatelj, jaz pa sem se zaljubil v njegovo mamo. Sončna jutra ukradena na zadnjem sedežu avtomobila, prepovedana popoldneva v ruševinah koče sredi gozda - petdeseta leta prejšnjega stoletja, v irskem obmorskem mestu se petnajstletni fant tajno srečuje s triinpetdesetletno materjo svojega najboljšega prijatelja. Trajalo je manj kot pet mesecev, a Alexanderja Cleava je spremenilo življenje. Tudi potem ko se za vedno poslovi od svoje prve ljubezni, bo vse, kar se mu bo zgodilo od takrat naprej, zaznamovano s to rano ljubeznijo, njenimi prvimi dvomi in vprašanji: "Zakaj me je izbrala?" Ko se pol stoletja kasneje, po tragični izgubi hčerke, upokojeni igralec Cleave še enkrat poskusi vrniti k zgodbi o sebi in gospe Gray, bo odkril, da je malo stvari v njej takšnih, kakršne se je zdelo. Kajti tisto, kar gledamo zdaj, prav tako kot tisto, kar ljubosumno čuvamo v spominu - je daljna preteklost, svetloba oddaljene zvezde, in ravno to prevarljivo in starodavno svetlobo bo romanu Banvillea dalo izjemno lepoto in globino, s katero osvaja. Oživljajoč davno izginule obraze, osvetljujoč upanja in strahove mladosti in zrelih let, roman "Svetloba iz davnine" sledi sledi želje le zato, da bi nam razkril močno uganko ljubezni.