Tako je govoril Zaratustra

V celotnem Nietzschejevem delu ima delo Tako je govoril Zaratustra izjemno mesto. Gre za delo, v katerem se dogaja temeljni preobrat filozofije, preobrat, ki ga je Nietzsche sam označil za "misel večnega vračanja". Svojo misel je v Zaratustri zavil v podobe in prispodobe, se pravi, da je filozofsko mislil v literarnem jeziku. To seveda dopušča možnost napačnega razumevanja, napačnega interpretiranja in tudi zlorabljanja. Nietzscheja so si lastili tudi nacisti. Res je, da je bil nasprotnik morale šibkih, zato se je norčeval iz socializma pa tudi krščanstva - šlo mu je za novo moralo, za moralo kulturno razvitega aristokratskega duha. To je v najbolj žlahtnem smislu tudi vtisnilo svoj pečat knjigi Tako je govoril Zaratustra. Nietzsche gradi svojo misel iz zamisli o nadčloveku, ki jo izpopolni nauk o volji do moči ter jo konča z naukom o večnem vračanju. Filozofska misel Friedricha Nietzscheja je imela že v času svojega nastanka velik vpliv - morda ne toliko med filozofi kot med literati - zato so se je ti večinoma tudi polastili. Pisal je v literarni maniri, kar je seveda bilo za tiste filozofe, ki so vajeni strogih definicij in diskurzivnih misli, milo rečeno, vsaj nenavadno. Ta manira pa nudi možnosti za variiranje lastne filozofske misli - in tudi tu je eden izmed razlogov za popularnost sicer težke Nietzschejeve misli.