Tamna magistrala

"Presežek" ali "primanjkljaj", kakor že želite, ki naredi to poezijo tako prepričljivo, pravzaprav izvira iz usodnega razkoraka med subkulturo kot nekoč globalno uporniško energijo in njenim evforičnim pogumom, da vedno vidi tudi resničnost lastnega življenja in lastne sovpadnosti, ko se zavese spustijo. Duhovit in evforičen ter ganljiv in ranljiv lahko v verzih postane le nekdo, ki poezijo piše ne zato, da bi se na ta ali on način prilagajal kulturi s veliko začetnico, ki ga bo nato očetovsko pobožala po manj vroči glavi, temveč nekdo, ki ne zna drugače živeti kot da se deli s, pa čeprav vedno izmišljenimi, Drugimi. Le ta fantazija v resnici ne dovoljuje, da bi ves svet postal globalna vasi, kjer se vedno kupuje isto, kjerkoli in kadarkoli.