Treća strana Hladnog rata

Knjiga "Treća strana Hladnog rata" uglednega zgodovinarja Tvrtka Jakovine predstavlja temeljit pogled iz notranjosti na Gibanje neuvrščenih ter način delovanja organizacije, ki je združevala več kot sto držav. Od samega začetka, v njenem ustanovljenju, krizah in vrhuncih, je bil v središču Jugoslavija in njena diplomacija. Samo Gibanje neuvrščenih je lahko Titovi Jugoslaviji dalo globalen pomen, kot ga je imela, samo Titova Jugoslavija je lahko zagotovila Gibanju vlogo, ki jo je poskušala imeti med dvema nasprotujočima si blokoma v Hladni vojni. Tvrtko Jakovina v "Tretji strani Hladnega rata" predstavlja zgodbo o neverjetno ambiciozni, pogosto tudi učinkoviti diplomaciji ene objektivno majhne države. V središču knjige sta Konferenca neuvrščenih v Havani leta 1979 in Titova borba za neuvrščenost, proti ideji kubanskega voditelja Fidela Castra, da bi Gibanje obrnil na stran Sovjetske zveze in ga tako uničil. "Treća strana Hladnog rata", napisana na podlagi ogromnega števila doslej večinoma popolnoma neznanih dokumentov, pripoveduje o konfliktih, ki so razjedali to Gibanje, od njenega ustanovitelja Egipta in poskusov, da se ga izloči iz Gibanja, pa vse do velikih zgodb o Afganistanu, Iransko-iraški vojni, Kambodži in Zimbabveju, ter vse do Ugande, Zahodne Sahare in Komorov. "Treća strana Hladnog rata" odpira in predstavlja neuvrščenost kot enega ključnih dogem Titove Jugoslavije, pri čemer uporablja analizo ne le skozi oči jugoslovanske diplomacije, ampak tudi skozi oči velesil ZDA in SZ, vse do rasistične Južnoafriške republike.