Tužna Jele

Dubrovniški škof Mato Vodopić (1816-1893), pesnik, epik in pripovednik, je eden prvih predstavnikov realizma v hrvaški književnosti. Povest oziroma kratki roman Tužna Jele (1868) temelji na ustnem izročilu in arhivskem gradivu o življenju prebivalcev, katerih bivanje je tesno povezano z morjem. Roman pripoveduje o bolni Jeli, ki zaman čaka, da se njen mož Jože in oba sinova vrnejo z morja. Vodopić je ustvaril mračno vzdušje čakanja, posebno prepričljivost pa je pokazal v upodobitvah ženskih likov. Dodatno dozo pristnosti je v delo vnesel z uporabo lokalnega dubrovniškega dialekta. Tužna Jele je izšla leta 1868, torej nekaj let pred najpomembnejšimi Šenoovimi deli, in velja Vodopićevo najuspešnejše delo. Še danes je izjemno priljubljeno na območju Dubrovnika.