U osami manastira

U osami manastira je Beckerjevo prvo v srbščino prevedeno delo in hkrati priložnost za naše bralce, da se z listanjem po njenih straneh seznanijo z doslej neprevedeno špansko postromantično literaturo. Delo je sestavljeno iz ducata liričnih zapisov v priljubljeni romantični literarni obliki – pisem, ki jih je pesnik med bivanjem v samostanu v Verueli naslovil na svoje madridske prijatelje in bralce iz prestolnice, saj so bili objavljeni tudi v reviji El Contemporanea. Zidovi starodavnega in porušenega cistercijanskega samostana predstavljajo idealen oder, na katerem se bo odvijala ta intimna drama. S svojim obstojem pričajo o minljivosti življenja, a tudi o nekih drugih časih; spominjajo na dneve sijajne zgodovine, slave, vere v Boga, junaštvo, plemenitost in lepoto. V tem okolju, kjer se lomi minljivo in večno, Becker odpre svojo dušo ter razkrije vso dramo globokega občutka osamljenosti in bolečine pred neizogibnostjo smrti.