Uleti u mene kao stvarnost

V tem liričnem utriku je pesnica bolj na strani sanj, želja in nemira, kot pa na strani realnosti. Tujec je izmišljena oseba, ki v njem nastopa. Je nekaj posebnega, saj njegovih misli ne poznamo in ne slišimo njegovih besed. Tujec je zaželen, kakor si želi morje, ki se pod oblaki razširja na vse strani. Ve, da nemir in strah prihajata v valovih in večinoma ponoči. V ciklu Mokro kamenje pesnica tujca oblikuje v »podobo brezna in vic«. Od »življenja v oblakih« se je treba preusmeriti na hrepenenje po oddaljenih in romantičnih pokrajinah, včasih tudi tistih onkraj realnega prostora in časa. Pesmi, objavljene v Povelji, Raški, Bagdali in Koracih, pa tudi nove, še neobjavljene, sestavljajo celovito pesniško zbirko pod provokativnim naslovom Uleti u mene kao stvarnost. (recenzija Miloša Petrovića)