Ali je mogoče živeti duhovno in hkrati drugače, kot narekujejo zadnje reklame, živeti tako, da se notranjost razkriva tudi navzven?
P. Marko Ivan Rupnik na to vprašanje odgovarja pritrdilno. Kdor živi iz Duha, to tudi izžareva. Ljubezen se namreč ne more izpolniti le v mislih, v abstraktnosti, ampak nujno nagovarja, vključuje in preobraža snovni, telesni svet. Način, kako bivamo v prostoru, se oblačimo, prehranjujemo, izobražujemo, uporabljamo domišljijo, delamo, doživljamo uspehe in padce … , vse to začne razodevati novo življenje, odrešeno človeškost. Vera postane moč lepote, duhovnost modrosti, sijaj brez sence. Kot zapiše pisec, smo poklicani »pokazati, da je naša vera osvobajajoča sila, sila ljubezni, ki spreminja vsako podrobnost in celoto v harmonijo lepote«.
