V svitu novih juter

Marija Pivec je pesnica, ki ne išče preprostega izraza, temveč svoje misli oblikuje v kompleksne besedne in stavčne zveze. V njih izvirno izpoveduje svojo srečo in bolečino, ko premišljuje o svetu okrog sebe in svojem mestu v mreži medosebnih odnosov. V metaforični govorici izraža modrosti življenja, ki jih ujame včasih v nekajvrstičnice, včasih v dolgo pesem, a vedno se napajajo v doživetem: »Milost časa/je strogi oče/ in dobra mati. /V življenje modrost/ nam vpleta, / nas brusi in kali,/ v prispodobah kaže/ prave poti.« Pesnica verjame, da se naravni red vedno vzpostavi in pri tem ni pomembno, kdo je kriv za kratkotrajno prekinitev, s čimer presega nezrelo iskanje krivca, ki ima namen zbujanja slabe vesti. Zaveda se, da božja milost vedno poskrbi za harmonijo: »Ni kriv ogenj, / če ugasne,/ le pastir zadremal je. // Lahen piš/ predrami iskre,/ zopet v plamen zagore.«-Katja Mihurko Poniž