Zbornik Veš, da sem to jaz predstavlja literarno ustvarjanje dijakov Prve gimnazije Maribor. Mladi ustvarjalci so prispevali osebnoizpovedno poezijo, ki ponuja polet skozi gimnazijska leta in življenje sploh, prozo, ki nas popelje v svet antičnih junakov in bogov na eni strani, na drugi strani pa prikazuje vsakdanjost v pesimistični, realistični in optimistični luči, ter dramsko delo, ki stopnjuje dogajanje do nenadnega končnega razpleta. Zbornik so dijaki opremili s svojimi fotografijami.
Takšen sem. Sem optimist. Za to sem se zavestno odločil. Zavedam se, da imamo izbiro povsod opaziti le slabo, lahko pa se odločimo videti veselje. A če se me vendarle kdaj dotakne pesimizem in se mi zdi, da je nekaj nemogoče, si ogledam kakšen motivacijski videoposnetek in vidim, da mi pravzaprav ni nič pomagal – vseeno sem preveč len za kar koli, celo za razmišljanje. A kljub temu včasih razmišljam … Vse življenje pravzaprav poskušamo ujeti čas, a z vso strastjo zagovarjamo njegovo minljivost. Če bi lahko še enkrat doživel svoje življenje, bi se potrudil narediti več napak, saj življenje ni dalo smrtnikom ničesar brez velikega truda. Prepustil bi se majhnim radostim trenutka. Uničeval bi se s poezijo, saj to je vendar čast. Pojedel bi več sladoleda in manj špinače. Bil bi list v vetru, jadral bi v oblakih svojih misli. Iz svojega sveta bi pregnal sence. Iskal bi svoje dopolnjevanje, saj se le z drugimi zapolnimo. Naredil bi spremembe, saj mi svet leži pod nogami. Tudi grešil bi ... Brez grehov človeštvo namreč ne bi poznalo strasti. Slednja nas lahko močno onesnaži, lahko pa nas celo očisti. Spustil bi kakšno solzo in kapljo krvi več. Smrt je tako nov začetek. Saj poznate tisto – you think it's almost over, but it's only on the rise … To so mladi literarni ustvarjalci Prve gimnazije Maribor. To nosijo s seboj, te misli, izvirne ali izposojene, so del njih. Naj še sama dodam Nietzschejevo misel njim in zborniku na pot: Kjerkoli že hodim, vedno mi sledi pes po imenu Jaz. Mentorica: Tjaša Markežič, prof.