Najlepše darilo, ki ga mati in hči lahko podarita druga drugi, je dovoljenje, da sta to, kar sta.
Biti ljubljen in obenem svoboden je zagotovo eno izmed največjih hrepenenj v vsakem človeškem odnosu. Toda v nobenem ta želja ni tako obsežna kot v odnosu med materami in hčerami. Ta odnos je po eni strani pogosto izrazito topel in prijateljski, po drugi pa dostikrat tudi nadvse napet in zadržan. Kot odrasle hčere si od svojih mater želimo, da bi nas videle in imele rade kot samostojne osebe. Toda namesto tega pogosto naletimo na neizrečena pričakovanja, vrednotenje in utesnjevanje. Nasprotno pa kot matere upamo, da bodo naše hčere sprejele naše življenjske odločitve in nam odpustile naše slabosti. Namesto tega pogosto žanjemo kritiko in očitke, to pa v nas krepi občutek, da kot matere nismo dovolj dobre.
Če torej obe hrepenita po ljubezni in sprejetosti, zakaj si ju potem druga drugi pogosto tako težko podarita?
