Vsakdanja norost

V ganljivih spominih in pretanjenem nizanju zapisov o svobodi, ljubezni, jezi in prepletanju mitskih in sodobnih družin Lisa Appignanesi vešče vijuga med osebnim in javnim, med neposrednostjo občutkov in objektivnim razmislekom. Zasebni, politični in filozofski pogledi se spajajo v zgodbo ženske, ki krmari med žalostjo in strahom, besom in zmedo, dokler nazadnje ne pripluje v spravo in ljubezen. »Po tolažbo sem se zatekla domov, k družini in prijateljem. Našla sem jo v otroški sobi, polni prvinskih čustev, v kateri skakljajo tista neznansko nora bitja, ki jim rečemo otroci.« Po smrti dolgoletnega partnerja je Lisa Apignanesi zdrsnila v stanje, ki je občasno mejilo na norost, značilno tudi za kulturno in politično vzdušje.  Izjemno evokativno in z analitično spretnostjo preiskuje lastno in družbeno doživljanje žalovanja, učinkovanje izgube in mogočen mitski prostor, ki ga zavzema v človeškem življenju. Z iskrenostjo, obarvano s humorjem, vodi bralca na ozemlje otroštva, v katerem se oblikujejo naši občutki ljubezni in sovraštva, ter usmerja v manj viharno različico vsakdanjosti.