Pesniški cikel Z mojih bregov Frana Galovića (1887-1914) velja za najvišji dosežek sodobne kajkavske poezije. Napisan je bil v dveh delih, v letih 1913 in 1914, večinoma v očetovem vinogradu med pesnikovim bivanjem v rojstnem Peterancu v Podravini, in je ostal nedokončan, ker je Galović pred svojo prezgodnjo smrtjo na samem začetku prve svetovne vojne od načrtovanih trideset pesmi dokončal 22. Pesmi so razvrščene po letnih časih (pomlad, poletje, jesen, zima), ki v kajkavskem Podravju utelešajo vzdušje tesnobe, minljivosti in samote.
»Galovićeva kajkavska zbirka se je vgradila v temelje prenovljene, moderne hrvaške kajkavske lirike kot njen svež in močan uvodni akord, ob Krleževi »Baladi« pa njeno najcelovitejše posamezno poglavje. Kot sestavni del moderne lirike ji je uspelo sintetizirati številne determinante poezije v jeziku, ki se je izkazal za vitalnega in funkcionalnega na vseh ravneh njegovega obstoja.« (Joža Skok).
