Zagrepkinja

Ena prvih (1855) novel v hrvaški književnosti s sodobno, realistično, urbano, zagrebško tematiko. Avtor, eden naših najvidnejših intelektualcev 19. stoletja, duhovnik, pedagog, zelo vpliven jezikoslovec, pisatelj, polemik in potopisec Adolfo Veber Tkalčević (1825-1889), se po vsej verjetnosti niti ni zavedal, da je predvideval trende v naši književnosti v prihodnjih desetletjih - realisti Senoa, Kumičić in V. Novak. Tematika zgodbe je vsakdanja: zakon, ljubezen in zakonska nezvestoba. Predstavljene so takratne družbene razmere, pomodarstvo in »ponemčevanje«, obravnavana je literatura in njena vloga (glede na to, da je eden od glavnih junakov, Vinko, pisatelj). Tkalčević podaja slike zagrebškega vsakdana: malomeščanske kavarniške »trače«, nedeljski izlet meščanov v park Maksimir, ki ga podrobno opisuje, predstava v starem zagrebškem gledališču, njegovi liki pa uporabljajo zagrebško pisano kajkavsko narečje.