Žalost onkraj sanj

Mati Petra Handkeja je bila nevidna ženska. V svojem življenju - ki je obsegalo nacistično dobo, vojno in povojno potrošniško gospodarstvo - se je borila za ohranjanje podobe, pri čemer je prišla do grozljivega priznanja: "Nisem več človek." Kmalu zatem je s prevelikim odmerkom uspavalnih tablet končala svoje življenje. Njen sin Peter Handke se sedem tednov po njeni smrti usede k mizi, da bi zapisal vse, kar ve ali misli, da ve, o življenju in smrti svoje matere. Pisati mora o njej, preden se ta "potreba, da bi pisal o njej, [...] ne sprevrže nazaj v otopelo, votlo onemoglost". V knjigi Žalost onkraj sanj je sin Handke zapisal skrajno govorico večne žalosti, čeprav izkušnje skorajda ni mogoče ubesediti. V središču te kratke, a nepozabne elegije sta tako trpljenje kot ljubezen. To je asketska, tankovestna in globoko ganljiva knjiga, eden najlepših dosežkov vélikega sodobnega pisatelja.