Zgodbe iz labirinta

Tomšičev junak, pisateljev alterego, si ne zatiska oči pred krvavim nasiljem, pred kupi kosti in pred gorami človeških »izločkov«, pač pa prešteva kače, ki gledajo iz Meduzine glave. Seveda se občasno ustraši, da bi se pri tem spremenil v kamen, kot so okamneli mnogi, a gleda naprej. Ta pripoved vidi marsikaj, česar druge ne opazijo, na primer meri dotike, zaznava stopnjo krivde in izmeri praznino, ki se nakopiči pod okriljem bridkega pričakovanja slovesa. Kdo ve, zakaj se vse vrti, kakor se? Podajmo se v ta labirint, da bi izvedeli več o sebi, in spoznajmo starca v času covida, človeka podgano, govorečega mačka in druga nadnaravna bitja pa tudi živali, ki izginjajo s sveta.