Carl Gustav Jung: Arhetipi in kolektivno nezavedno
Drage bralke, dragi bralci, oglejte si epizodo Beletrine v živo. V oddaji smo se posvetili knjigi Arhetipi in kolektivno nezavedno, ki jo je napisal eden najpomembnejših filozofov in psihologov 20. stoletja Carl Gustav Jung, v slovenščino pa prevedel Alfred Leskovec.
O knjigi sta se pogovarjala priznan jungovski učni psihoanalitik Tine Papič ter etnolog in kulturni antropolog Tomaž Simetinger.
Knjigo švicarskega psihiatra, psihoterapevta in utemeljitelja analitične psihologije Carla Gustava Junga Arhetipi in kolektivno nezavedno sestavljajo dela, ki so nastala med letoma 1933 in 1955 in orisujejo ter razčlenjujejo osrednja pojma. Jung velja za enega najpomembnejših filozofov in psihologov 20. stoletja. S svojimi deli je zaznamoval svetovno filozofijo, religiologijo, antropologijo in književnost. Razvil je številne koncepte, ki so danes nepogrešljiv del psihologije.
Drage bralke, dragi bralci, tokratno epizodo Beletrine v živo posvečamo knjigi Rasputin. Vera, oblast in zaton Romanovih izpod peresa Douglasa Smitha. O knjigi se je z zgodovinarko dr. Ano Cergol pogovarjal Gašper Stražišar.
Biografija Grigorija Rasputina je monumentalno delo, ki dokončno razrešuje mit, v katerega je ovita ta zlovešča zgodovinska osebnost. Avtor z izjemno natančnostjo opisuje vsa obdobja Rasputinovega življenja od mladosti, obdobja romanj in prvih nastopov v vlogi duhovnega voditelja do uveljavitve na dvoru zadnjega ruskega carskega para, ki so jo spremljali čedalje večje zgražanje javnosti, ljubosumje v duhovniških krogih, spletke v državnem aparatu, podtikanje afer ter neprestane klevetniške gonje v časopisju, ki so iz Rasputina naredile simbol izprijenosti carskega režima in grešnega kozla za vse tegobe Rusije, pogrezajoče se v kaos prve svetovne vojne in revolucije.
Avtor se naslanja na izjemno obsežen aparat; navaja vse neštete razpoložljive vire o Rasputinu, od arhivskega materiala v arhivih in knjižnicah v Rusiji, Evropi in Ameriki do vseh doslej objavljenih Rasputinovih biografij in zapisov o njem. Smith je preučil vse omembe Rasputina v sodobnem ruskem tisku, desetine dnevniških zapisov, zapisnike cerkvenih konsistorijev, policijske zapisnike z zaslišanj, poročila agentov carske tajne policije Ohrane, ki so varovali in nadzirali Rasputina, zapisnike z zaslišanj po poskusu atentata nanj leta 1914 in po njegovem umoru, rezultate preiskave, ki jo je v zvezi z njim po njegovi smrti sprožila začasna vlada.
V izjemno privlačno in napeto napisanem besedilu najdemo med drugim prodorne analize stanja duha v Rusiji pred prvo svetovno vojno, opise delovanja cerkvene hierarhije in kvarjenja mehanizma carske države do dokončne izgube zaupanja vseh družbenih slojev v monarhijo.