»Predstavljaj si igralca, ki stopi na oder z mirnostjo mačke na preži.«
Tako Dario Varga, gledališki, filmski in televizijski igralec, član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča, opiše svojega literarno-filmskega dvojčka – inšpektorja Martina Vrenka. Vrenko, ta, kakor mu pravi igralec, suhoparni profesionalec, ki ga ne zaznamuje nobena pretirana ekscentričnost, se je tiho in skoraj neopazno prikradel v naša ušesa v epizodi AirBeletrininega podkasta Območje lagodja.
Estonia, dvanajsti roman Avgusta Demšarja, je nagrajena kriminalka, ki je postala eno najbolj mojstrsko zgrajenih poglavij v Vrenkovi literarni karieri.
Tantadruj, klasika slovenske literature, je ena tistih kratkih pripovedi, ki jih prebereš na mah, s teboj pa ostanejo dolgo. Zgodba o »malem človeku«, o vaških posebnežih, o arhetipu norca, ki v svoji drugačnosti razkriva nekaj globoko človeškega. Ciril Kosmač (1910–1980), mojster kratke proze in psihološko dovršenih likov, je pripoved zasidral v primorsko okolje, med njegove hribe, meje in na prepih jezikov.
V to pokrajino se poda Tinkara Kovač, pevka, flavtistka, pedagoginja, avtorica besedil. Njeno prvo srečanje s Tantadrujem sega v otroštvo, v koprsko knjigarno, kjer je pomagala babici brisati prah s polic.