Dr. Anže Pungerčič: "Tudi če zapremo JEK, bo Slovenija še vedno jedrska država"
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja – tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V sedmi epizodi podkasta gostimo dr. Anžeta Pungerčiča, raziskovalca na Institutu Jožef Stefan, kjer deluje kot podoktorski raziskovalec na področju reaktorske fizike, znotraj širšega področja jedrskih tehnologij. Na inštitutu raziskuje že več kot deset let – najprej kot magistrski študent, nato doktorski in danes kot raziskovalec.
Svoje prve praktične izkušnje je pridobil že kot dijak pri vodenju fizikalnih eksperimentov v podjetju GEN energija, ki tudi upravlja Jedrsko elektrarno Krško. Izobrazbo je pridobil na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer po diplomi iz fizike, zaključil magistrski študij jedrske tehnike in doktorat iz fizike. Odraščal je v Krškem, v neposredni bližini jedrske elektrarne, kar je pomembno zaznamovalo njegovo karierno pot.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta poslušalcem razložila delovanje jedrskih reaktorjev, kjer se vrhunska fizika prepleta z najstrožjimi varnostnimi protokoli. Dr. Pungerčič je slikovito opisal svoje odraščanje v senci krške nuklearke in pojasnil, kako je njegov otroški strah pred elektrarno s pomočjo znanja prerasel v pravo znanstveno strast. V dinamičnem pogovoru sta približala izjemno stroge postopke znotraj elektrarne, kjer ni prostora za sproščeno improvizacijo, ter se dotaknila širše geopolitične slike – od vprašanj bogatenja urana in jedrskega orožja do vojnega tveganja v Zaporožju ter lekcij iz Fukušime. Ob koncu pa je razkril še, kako je reševanje kompleksnih fizikalnih enačb podobno njegovemu najljubšemu hobiju – športnemu plezanju.
***
Grafična oblikovalka: Zala Čujež
Napovedovalka: Lara Gril
Ustvarjanje podkastov in video vsebin je na Javnem razpisu za (so)financiranje aktivnosti popularizacije znanosti v letu 2025 denarno podprl ARIS.
V podkastu Zavrti znanost! predstavljamo mlade znanstvenice in znanstvenike, njihova področja raziskovanja ter spoznanja, ki vplivajo na naša vsakdanja življenja – tudi takrat, ko se tega sploh ne zavedamo.
V osmi epizodi gostimo dr. Katjo Klinar, docentko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani in raziskovalko v laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko. Ukvarja se z različnimi tehnologijami, ki jih lahko uporabljamo za hlajenje, v toplotnih črpalkah ali za pretvorbo energije; z upravljanjem s toploto in izboljševanjem energijske učinkovitosti po celotnem temperaturnem območju in na različnih ravneh – od mikronskih struktur do industrijskih energetskih naprav. Njena zadnja raziskava o visokotemperaturnih toplotnih črpalkah, objavljena v reviji Nature Energy, je bila označena kot prelomna, saj je prvič celovito odprla vprašanje rabe toplotnih črpalk pri temperaturah nad 250 stopinj Celzija. Za svoje delo je prejela tudi nagrado L’Oréal – UNESCO za ženske v znanosti in nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo Univerze v Ljubljani.
Z voditeljem Nejcem Krevsom sta se poglobila v paradoks sodobne družbe: toplota predstavlja kar polovico naše končne rabe energije, a ogromen delež te energije preprosto izpustimo v okolje. Dr. Klinar je pojasnila, kako bi lahko z inovativnimi »tehnologijami« ustvarili toplotne črpalke, ki bi reciklirale odpadno toploto v industriji pri temperaturah nad 1000 stopinj Celzija. Pogovor se je dotaknil tudi zelo oprijemljivih, vsakodnevnih izzivov, na primer, zakaj prihaja do cenovnih šokov pri sistemih daljinskega ogrevanja. Dr. Klinar je z nami delila tudi osebno izkušnjo električnega mrka v Madridu, ki nas je opomnil, kako hitro lahko sodobna družba ohromi brez stabilne oskrbe z energijo.
***
Grafična oblikovalka: Zala Čujež
Napovedovalka: Lara Gril
Ustvarjanje podkastov in video vsebin je na Javnem razpisu za (so)financiranje aktivnosti popularizacije znanosti v letu 2025 denarno podprl ARIS.